Cilj psihoterapije je da se začnemoresno jemati samega sebe, oziroma svoja
čutenja.Zato je potrebno delati na dveh
področjih odnosov:
- odnos do drugih ljudi (partnerski in/aliza določeno osebo pomembni odnosi)
- odnos do sebe (do svojih obljub, dejavnosti, dela,ciljev,želja,
sanj…),
Obe komponenti odnosa sta enako pomembni in med seboj povezani in
je nesmiselno delati samo na eni ne da bi hkrati delal tudi na drugi.
Samozavest nam v prvi vrsti omogočajo ljubeči sočutni odnosi z
ljudmi okoli nas. V odnosih, ki so za nas pomembni imajo naše potrebe,
želje,pravice kot tudi sanje pomembno
mesto. Človek, ki ne more vzpostavljati zrele odnose, v katerih je sposoben
upoštevati svoja čustva, želje,potrebe
in sanje, hkrati pa tudi sogovornikove, ne more imeti občutek samozavesti.Zato je lahkointenzivnejši, globlji odnostako
mučen in ne-osrečujoč.
Zelo pomemben dejavnik samozavesti je tudi resno jemanje sebe v
odnosu do pomembnih stvari v življenju. To pomeni, da se striktno držimo nalog
oziroma obljub, ki jih zadamo sebi in so posledično pogosto povezane z
obljubami ljudem okoli nas. Prav je, da dejavnosti ne prelagamo na kasnejši
čas, da vestno izpolnjujemo zadane cilje, da ne zamujamo ali predčasno
zaključujemo, da izpolnimo obljube tako sebi kot drugim. Vsaka prelomljena
obljubasamemu sebi, naj bo videti še
tako nepomembna, je nov dokaz naše nesposobnosti oziroma občutka, da nismo
dovolj dobri. Razen izjemnih situacij se človek pač mora jemati resno, če se
hoče v svoji koži dobro počutiti.
Cilj je, da postanemo sposobni odprte, sočutne in jasne
komunikacije. To nam bo pomagalo tudi vkonfliktnih oziroma težavnih situacijah, ki so nam doslej jemale še
tisti kanček samozavesti.In ko bomo
resno jemali samega sebe v odnosu do pomembnih dejavnosti v življenju bodo tudi
drugito samozavest videli in se bodo do
nastako tudi obnašali.
